Minerali

Kalcij  |  Magnezij   |  Fosfor   |  Silicij   |  Natrij   |  Kalij   |  Baker   |  Cink   |  Železo   |  Mangan   |   Krom  |  Vanadij   |  Bor   |  Kobalt   |  Molibden  |  Jod  |  Litij Germanij  |  Selen  |  Žveplo

Minerali so snovi, ki ne služijo kot vir energije, sodelujejo pa pri številnih biokemičnih procesih. V človeškem organizmu najdemo kar 70 različnih elementov, 22 od teh jih nujno potrebujemo. Minerale dobimo izključno s hrano, saj jih telo ne more tvoriti. Zaradi revnih tal, stresa in napačne prehrane je pomanjkanje mineralov kar pogosto.

Minerali so snovi, ki ne služijo kot vir energije, sodelujejo pa pri številnih biokemičnih procesih. V človeškem organizmu najdemo kar 70 različnih elementov, 22 od teh jih nujno potrebujemo. Minerale dobimo izključno s hrano, saj jih telo ne more tvoriti. Zaradi revnih tal, stresa in napačne prehrane je pomanjkanje mineralov kar pogosto.

Kalcij

Kalcij je najbolj pogost mineral v človeškem telesu. Velika večina (kar 99%) se ga nahaja v kosteh in zobeh, kjer skrbi za njihovo rast, stabilnost in trdnost. Zelo pomemben je v času otroštva in pubertete, ko je rast telesa najbolj intenzivna, pa tudi v pozni starosti, ko se kostna gostota prične zmanjševati.

Magnezij

Magnezij se nahaja v vseh telesnih celicah (največ v kosteh) in sodeluje pri kar 300 različnih procesih v telesu: vzdržuje zdravje kosti in zob, regulira bitje srca, uravnava stanje glukoze v krvi in raven krvnega tlaka, aktivira encimsko presnovo, vzdržuje elektrolitsko ravnovesje, spodbuja naravno obrambo telesa ,….

Fosfor

Fosfor je drugi najpomembnejši mineral v telesu, takoj za kalcijem. Nahaja se predvsem v kosteh, mišicah, možganih in celičnih membranah. Za razliko od drugih hranil ga zaužijemo celo preveč. Vnose je težko omejevati, ne da bi s tem vplivali na vnos beljakovin. Skupaj s kalcijem skrbi za trdnost kosti,….

Silicij

Silicij je pogost mineral v zemeljski skorji in živih bitjih. Za človeško telo opravlja različne varovalne in strukturne funkcije. Nepogrešljiv je za zgradbo vezivnih tkiv in notranjih organov ter biosintezo nekaterih molekul, kot so kolagen, elastin in hialuronska kislina, ki skrbijo za elastičnost, napetost in vlažnost kože.

Natrij

Natrij se v človeškem telesu nahaja predvsem v krvi, kosteh in zunajcelični tekočini. Znotraj celic se nahaja zelo majhna količina natrija. Iz telesa se izloča preko potu in urina, njegovo izločanje pa nadzoruje hormon aldosteron. Natrij je najpomembnejši elektrolit zunajcelične tekočine. S svojim delovanjem vzdržuje osmotski tlak v zunajcelični tekočini ter ravnovesje vode.

Kalij

Kalij je najpomembnejši elektrolit v znotrajcelični tekočini. Po razširjenosti v človeškem telesu se uvršča na tretje mesto, takoj za kalcijem in fosforjem. Spada med mineralne soli, ki proizvajajo elektriko, ko se raztopijo v vodi. Do živčnega impulza in posledičnega skrčenja mišice pride takrat, ko kalij izstopi iz celice, natrij pa vstopi, pri čemer se spremeni električni naboj.

Baker

Baker je element v sledeh, kar pomeni, da ga človeško telo potrebuje v zelo omejenih količinah (od 75 do 150 mg). Iz telesa se izloča preko žolča. Njegovo delovanje je tesno povezano z drugimi minerali, še posebej cinkom, manganom, železom in magnezijem. Je sestavni del približno 50 encimov, ki so med drugim udeleženi pri redukcijsko-oksidacijskih reakcijah (npr. celičnem dihanju).

Cink

Cink je soudeležen pri več kot 200 encimskih reakcijah – od redoks reakcij, dihanja, celične delitve pa vse do presnove ogljikovih hidratov, beljakovin in nukleinskih kislin. V povezavi s plodnostjo zagotavlja nastajanje spermijev. V času otroštva in pubertete je nujen za pravilno rast in razvoj telesa, še posebej spolnih organov. Nepogrešljiv je tudi za zdravje imunskega sistema, saj podpira normalen imunskih odziv.

Železo

Njegova najpomembnejša naloga je povezana z dihanjem. Železo je namreč sestavni del hemoglobina v rdečih krvnih celicah, ki nase veže kisik in ga po krvi iz pljuč prenese do posameznih celic. Udeležen je tudi pri nastajanju mioglobina (mišičnega hemoproteina), ki prenaša in hrani kisik v mišicah. Poleg tega je nepogrešljiv del številnih encimov v dihalni verigi, ki sodelujejo pri prenosu elektronov.

Mangan

Mangan je element v sledeh. Nahaja se predvsem v kosteh, jetrih, trebušni slinavki, ledvicah in nadledvičnih žlezah. Sodeluje pri nevtralizaciji prostih radikalov, tvorjenju hormonov, izgradnji vezivnih tkiv, kosti, členkov in holesterola ter presnovi ogljikovih hidratov in maščob. V telesu deluje antialergijsko. Deluje kot katalizator pri encimskih reakcijah. 

Krom

Krom tvori skupaj z vitaminom B3 in dvema aminokislinama biološki kompleks GTF (glukozni tolerančni faktor). GTF skupaj z inzulinom pospeši prehod sladkorja v celice, zato ga manj pristane v jetrih, kjer bi se pretvoril v glikogen in trigliceride in kot tak kopičil v maščobnih oblogah. Če so celice možganov preskrbljene s hrano (sladkorjem), se počutimo siti in nimamo pretirane želje po sladkarijah in drugih vmesnih obrokih.

Vanadij

Vanadij je element v sledeh. V telesu sodeluje pri celičnih redoks reakcijah (reakcijah redukcije in oksidacije, pri katerih poteka prehod elektronov z ene snovi na drugo) v ščitnici, spolnih žlezah, ledvicah in jetrih. Skrbi za regulacijo maščob (lipidov), pri čemer varuje nenasičene maščobne kisline. Nepogrešljiv je za zdravje kosti. 

Bor

Bor je relativno redek mineral v sledeh. Delovanje bora v telesu še ni povsem raziskano, čeprav nekatere raziskave nakazujejo, da igra zelo pomembno vlogo v telesu.
Največji delež bora se nahaja v obščitnici, kosteh in zobni sklenini. V telesu je pomemben za vzdrževanje zdravja kosti in preprečevanje osteoporoze in artritisa, saj pomaga pri presnovi kalcija.

Kobalt

Kobalt je element v sledeh. Celotna količina minerala v človeškem telesu znaša okoli 1.1 mg. Kobalt nadzoruje nastajanje vitamina B12 (kobalamina) v črevesni flori, prav tako pa skrbi za nastajanje rdečih krvnih telesc. Udeležen je pri regulaciji avtonomnega živčnega sistema (simpatičnega in parasimpatičnega), kar pojasni njegov vpliv na prebavo in prekrvavljenost tkiv.

Molibden

Molibden je udeležen pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, delitvi celic in stabilizaciji mineralov (preprečevanje kariesa na zobeh). Telesu pomaga izrabiti zaloge železa in na ta način preprečuje slabokrvnost.
V telesu se nahaja okoli 5 – 10 mg molibdena, zato ga uvrščamo med esencialne elemente v sledeh. Največ se ga nahaja v jetrih in ledvicah.

Jod

Jod se nahaja predvsem v ščitnici, saj je nujno potreben za nastajanje ščitničnih hormonov T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin). Igra tudi pomembno vlogo pri delovanju membran naših celic, živčnega sistema in pri ohranjanju zdrave kože. Uravnava kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, sprošča energijo pri presnovi, skrbi za pravilen razvoj kosti in živčevja ter se ponaša z antibakterijskimi, antirakavimi, antivirusnimi in antimukusnimi lastnostmi.

Litij

Litij je element v sledeh, ki uravnava delovanje psihe in čustveno doživljanje. V psihiatriji se uporablja za blaženje manično-depresivnih motenj, nihanj razpoloženja, živčnosti in vedenjskih motenj. Krepi nevrone in celične membrane. Litij preprečuje razmnoževanje virusov, v sodelovanju z drugimi molekulami (folno kislino, vitaminom B 12 ..) pa zavira rast malignih tumorjev.

Germanij

Nekatere študije so pokazale, da imajo organske komponente germanija vpliv tako na imunski sistem kot tudi rast tumorjev. Prav tako se ponaša z antioksidativnim delovanjem, saj je sestavni del encima glutation-peroksidaza. S svojimi lastnostmi spodbuja preskrbo celic s kisikom in pospešuje izločanje težkih kovin iz telesa. Blaži bolečine, ki so posledica karcinomov.

Selen

Različne raziskave so pokazale, da se selen ponaša z močnim antioksidativnim učinkom, ki telo varuje pred učinki prostih radikalov. Glutation-peroksidaza, ključni encim znotrajcelične obrambe, varuje celične membrane in celična jedra pred poškodbami s strani prostih radikalov. Selen je koencim (spojina, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo) glutation-peroksidaze.

Žveplo

Žveplo je za kalcijem in fosforjem tretji najbolj zastopan mineral v človeškem telesu. Nahaja se praktično povsod, največ pa ga je v koži, mišicah in kosteh. Sodeluje pri izgradnji različnih aminokislin, razstrupljanju telesa, sintezi nekaterih vitaminov, ohranjanju kislinsko-bazičnega ravnovesja, pretvorbi ogljikovih hidratov v energijo in pri presnovnih procesih (še posebej v vezivnih tkivih), zato se pogosto priporoča pri obolenjih, kot sta artritis in artroza.