Minerali

Kalcij je najbolj pogost mineral v človeškem telesu. Velika večina (kar 99%) se ga nahaja v kosteh in zobeh, kjer skrbi za njihovo rast, stabilnost in trdnost. Zelo pomemben je v času otroštva in pubertete, ko je rast telesa najbolj intenzivna, pa tudi v pozni starosti, ko se kostna gostota prične zmanjševati.

Magnezij se nahaja v vseh telesnih celicah (največ v kosteh) in sodeluje pri kar 300 različnih procesih v telesu: vzdržuje zdravje kosti in zob, regulira bitje srca, uravnava stanje glukoze v krvi in raven krvnega tlaka, aktivira encimsko presnovo, vzdržuje elektrolitsko ravnovesje, spodbuja naravno obrambo telesa ,….

Silicij je pogost mineral v zemeljski skorji in živih bitjih. Za človeško telo opravlja različne varovalne in strukturne funkcije. Nepogrešljiv je za zgradbo vezivnih tkiv in notranjih organov ter biosintezo nekaterih molekul, kot so kolagen, elastin in hialuronska kislina, ki skrbijo za elastičnost, napetost in vlažnost kože.

Natrij se v človeškem telesu nahaja predvsem v krvi, kosteh in zunajcelični tekočini. Znotraj celic se nahaja zelo majhna količina natrija. Iz telesa se izloča preko potu in urina, njegovo izločanje pa nadzoruje hormon aldosteron. Natrij je najpomembnejši elektrolit zunajcelične tekočine. S svojim delovanjem vzdržuje osmotski tlak v zunajcelični tekočini ter ravnovesje vode.

Baker je element v sledeh, kar pomeni, da ga človeško telo potrebuje v zelo omejenih količinah (od 75 do 150 mg). Iz telesa se izloča preko žolča. Njegovo delovanje je tesno povezano z drugimi minerali, še posebej cinkom, manganom, železom in magnezijem. Je sestavni del približno 50 encimov, ki so med drugim udeleženi pri redukcijsko-oksidacijskih reakcijah (npr. celičnem dihanju).

Cink je soudeležen pri več kot 200 encimskih reakcijah – od redoks reakcij, dihanja, celične delitve pa vse do presnove ogljikovih hidratov, beljakovin in nukleinskih kislin. V povezavi s plodnostjo zagotavlja nastajanje spermijev. V času otroštva in pubertete je nujen za pravilno rast in razvoj telesa, še posebej spolnih organov. Nepogrešljiv je tudi za zdravje imunskega sistema, saj podpira normalen imunskih odziv.

Mangan je element v sledeh. Nahaja se predvsem v kosteh, jetrih, trebušni slinavki, ledvicah in nadledvičnih žlezah. Sodeluje pri nevtralizaciji prostih radikalov, tvorjenju hormonov, izgradnji vezivnih tkiv, kosti, členkov in holesterola ter presnovi ogljikovih hidratov in maščob. V telesu deluje antialergijsko. Deluje kot katalizator pri encimskih reakcijah. 

Krom tvori skupaj z vitaminom B3 in dvema aminokislinama biološki kompleks GTF (glukozni tolerančni faktor). GTF skupaj z inzulinom pospeši prehod sladkorja v celice, zato ga manj pristane v jetrih, kjer bi se pretvoril v glikogen in trigliceride in kot tak kopičil v maščobnih oblogah. Če so celice možganov preskrbljene s hrano (sladkorjem), se počutimo siti in nimamo pretirane želje po sladkarijah in drugih vmesnih obrokih.

Bor je relativno redek mineral v sledeh. Delovanje bora v telesu še ni povsem raziskano, čeprav nekatere raziskave nakazujejo, da igra zelo pomembno vlogo v telesu.
Največji delež bora se nahaja v obščitnici, kosteh in zobni sklenini. V telesu je pomemben za vzdrževanje zdravja kosti in preprečevanje osteoporoze in artritisa, saj pomaga pri presnovi kalcija.

Kobalt je element v sledeh. Celotna količina minerala v človeškem telesu znaša okoli 1.1 mg. Kobalt nadzoruje nastajanje vitamina B12 (kobalamina) v črevesni flori, prav tako pa skrbi za nastajanje rdečih krvnih telesc. Udeležen je pri regulaciji avtonomnega živčnega sistema (simpatičnega in parasimpatičnega), kar pojasni njegov vpliv na prebavo in prekrvavljenost tkiv.

Jod se nahaja predvsem v ščitnici, saj je nujno potreben za nastajanje ščitničnih hormonov T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin). Igra tudi pomembno vlogo pri delovanju membran naših celic, živčnega sistema in pri ohranjanju zdrave kože. Uravnava kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, sprošča energijo pri presnovi, skrbi za pravilen razvoj kosti in živčevja ter se ponaša z antibakterijskimi, antirakavimi, antivirusnimi in antimukusnimi lastnostmi.

Litij je element v sledeh, ki uravnava delovanje psihe in čustveno doživljanje. V psihiatriji se uporablja za blaženje manično-depresivnih motenj, nihanj razpoloženja, živčnosti in vedenjskih motenj. Krepi nevrone in celične membrane. Litij preprečuje razmnoževanje virusov, v sodelovanju z drugimi molekulami (folno kislino, vitaminom B 12 ..) pa zavira rast malignih tumorjev.

Različne raziskave so pokazale, da se selen ponaša z močnim antioksidativnim učinkom, ki telo varuje pred učinki prostih radikalov. Glutation-peroksidaza, ključni encim znotrajcelične obrambe, varuje celične membrane in celična jedra pred poškodbami s strani prostih radikalov. Selen je koencim (spojina, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo) glutation-peroksidaze.

Žveplo je za kalcijem in fosforjem tretji najbolj zastopan mineral v človeškem telesu. Nahaja se praktično povsod, največ pa ga je v koži, mišicah in kosteh. Sodeluje pri izgradnji različnih aminokislin, razstrupljanju telesa, sintezi nekaterih vitaminov, ohranjanju kislinsko-bazičnega ravnovesja, pretvorbi ogljikovih hidratov v energijo in pri presnovnih procesih (še posebej v vezivnih tkivih), zato se pogosto priporoča pri obolenjih, kot sta artritis in artroza.