Težke kovine
Težke kovine so strupi, ki močno poškodujejo živčevje in celo dedno zasnovo. So najpogostejši vzrok za nastanek avtoimunskih bolezni in bolezni živčnega sistema. Kronična zastrupljenost s težkimi kovinami povzroča bolezni, kot so: Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, depresija, pozabljivost, fibromialgija, Crohnova bolezen.
Težke kovine so strupi, ki močno poškodujejo živčevje in celo dedno zasnovo. So najpogostejši vzrok za nastanek avtoimunskih bolezni in bolezni živčnega sistema.
Aluminij
Aluminij prištevamo med t.i. lahke kovine. Je belkasto-sive barve in sodi med najpogostejše kovine na Zemlji. Je tretji najpogostejši element v zemeljski skorji, takoj za silicijem in kisikom. Je zelo reaktiven element, zato ga v naravi nikoli ne najdemo v nevezani obliki. Aluminij največkrat najdemo vezan na kisik, silicij in fluor.
Antimon
Antimon je kemijski element s simbolom Sb (iz latinščine Stibium). Gre za polkovino sive barve, ki se uporablja za izdelavo keramike, požarne izolacije, barvil, zlitin, gum, premazov za letala, fosilnih goriv, prevlek za avtomobile, otroških igrač, oblačil za gasilce in drugih negorljivih izdelkov, mikroelektronike, streliva in premazov.
Srebro
Srebro je kemični element z najboljšo toplotno in električno prevodnostjo. Najdemo ga tako v kombinaciji z drugimi elementi kot tudi v čisti obliki. Deluje dezinfekcijsko. Ker omogoča preprosto oblikovanje in visok lesk, se ga uporablja za jedilni pribor, kovance, dentalne zalivke, medalje, katalizatorje, televizorje, pomivalne stroje, sončne celice,…
Arzen
Arzen je brez vonja in okusa, pa vendar gre za eno najbolj strupenih substanc na Zemlji. Čisti, elementarni arzen se v naravi pojavlja zelo redko. Njegova strupenost je odvisna predvsem od tega, s katero snovjo tvori spojino. V srednjem veku in renesansi se je uporabljal kot morilsko orožje. V antiki so arzenove spojine dodajali šminkam in sredstvom za odstranjevanje dlak.
Barij
Barij je mehka, strupena kovina sivkaste barve z zelo visokim tališčem. Najpogosteje ga najdemo v obliki oksida, čistega barijevega oksida pa zaradi reaktivnosti z zrakom ni mogoče najti v naravi. Zelo reaktiven je tudi z vodo in alkoholom. Barij se v industriji bolj malo uporablja. Služi kot dodatek jeklu in litemu železu ter se dodaja ognjemetom za tvorjenje zelenih iskric.
Berilij
Berilij je strupena lahka kovina sive barve, ki je odporna, a lomljiva. Najdemo ga v več kot tridesetih mineralih, od tega dveh dragocenih – smaragdu in akvamarinu. Uporablja se za učvrstitev zlitin pri izdelavi varilnih elektrod, vzmeti, orodij in električnih stikov, saj se ponaša z visoko toplotno prevodnostjo. Uporablja se tudi v vojaški in vesoljski industriji, satelitih, rentgenskih napravah,…
Bizmut
Bizmut je šibka kovina rdečkasto-srebrne barve. Ko je v obliki kristala, odseva čudovite mavrične barve. Je zelo redek, v naravi pogosto spremlja svinčene rude. Največ bizmuta pridelajo v Peruju, Mehiki, Boliviji, Kanadi in na Japonskem. Uporablja se za izdelavo termičnih in električnih instalacij, kozmetike ter kot katalizator pri oksidaciji propana in amonijaka v akrilonitril.
Kadmij
Kadmij je element, ki se v naravi največkrat pojavlja kot zlitina z drugimi elementi – kisikom, klorom ali žveplom. Njegovo prisotnost v vodi je težko oz. nemogoče opaziti, saj nima vonja ali okusa. Kadmij nastaja kot stranski produkt pri izdelavi cinka, svinca, bakra in drugih kovin. Uporablja se v številnih industrijah in potrošnih izdelkih.
Živo srebro
Živo srebro se kot mineral naravno nahaja v zemeljski skorji. Zaradi vetra, dežja, neurij in vulkanske aktivnosti se sprosti iz kamnin. Takšno sproščanje živega srebra v okolje je naravno, bolj ali manj enakomerno in traja že dolgo časa. Po drugi strani pa so človeške aktivnosti povzročile, da se je v zadnjih stoletjih iz kamnin sprostilo veliko več živega srebra, kot bi se sicer.
Nikelj
Čisti nikelj je trda, srebrnobela kovina, ki jo pogosto najdemo v zlitini z drugimi kovinami (baker, železo, krom, cink). Uporablja se za izdelavo kovancev, nakita, gumbov, zadrg, škarij, zaponk za pas, kuhinjskih pripomočkov, zapestnih ur in grelcev. Uporaben je tudi za glazure, baterije in katalizatorje. Zelo velik del proizvedenega niklja se uporablja za izdelavo nerjavečega jekla.
Platina
Platina je redka plemenita kovina sivo-bele barve. Odkrita je bila leta 1748. Ob odkritju so sprva domnevali, da gre za vrsto srebra (špansko plata = srebro). Je zelo težka in dosega visoko vrednost zaradi redkosti in izjemno dobrih lastnosti. V naravi jo najdemo v čisti obliki in v kombinaciji z bakrovo ter nikljevo rudo.
Svinec
Svinec je težka kovina, ki se naravno nahaja v zemeljski skorji. Le redko ga najdemo v čisti obliki, saj navadno tvori spojine z dvema ali tremi elementi. Svinec je mogoče enostavno oblikovati, zato se pogosto uporablja v industriji za izdelavo cevi, napeljav, avtomobilskih akumulatorjev, streliva, barv, itd. Ker je njegova strupenost vse bolj poznana, se uporaba čedalje bolj zmanjšuje.
Talij
Talij je zelo strupena težka kovina, ki se v periodnem sistemu nahaja med živim srebrom in svincem. Izredno strupene so tudi njegove spojine, še posebej za vodne organizme. Odkrit je bil leta 1861. Je mehka kovina modre barve, ki jo je mogoče rezati z nožem. Nima okusa ali vonja ter je dobro topen, kar povečuje možnost zastrupitve. Samo en gram talija lahko povzroči smrt.
Torij
Torij je radioaktivna kovina srebrno-bele barve. V zemeljski skorji se nahaja 1,3 milijarde ton torija – približno toliko kot svinca in trikrat več kot urana. Torij se uporablja za TIG varjenje (varjenje z netaljivo volframovo elektrodo), aparate v optiki in znanosti, raziskujejo pa tudi možnost zamenjave urana s torijem v nuklearnih elektrarnah.
