Baker

Naloge v telesu

Baker je element v sledeh, kar pomeni, da ga človeško telo potrebuje v zelo omejenih količinah (od 75 do 150 mg). Iz telesa se izloča preko žolča. Njegovo delovanje je tesno povezano z drugimi minerali, še posebej cinkom, manganom, železom in magnezijem. Je sestavni del približno 50 encimov, ki so med drugim udeleženi pri redukcijsko-oksidacijskih reakcijah (npr. celičnem dihanju). Eden izmed pomembnih encimov je superoksidna dismutaza, ki se ponaša z močnim antioksidativnim delovanjem. Baker je prav tako nepogrešljiv pri sintezi beljakovin, hemoglobina, mielina, kolagena in melanina. Ohranja zdravje kosti, žil in živčevja, zdravi kožo in plodnost.

Priporočen dnevni odmerek

Telo bakra ne proizvaja samo, zato ga je potrebno zaužiti s prehrano. Otroci potrebujejo okoli 1 mg bakra dnevno, odrasli pa okoli 1,5 mg dnevno.

Simptomi pomanjkanja

Ker telo brez bakra ne more uporabiti zalog železa, se pojavi slabokrvnost. Pojavijo se tudi sivenje las, slabotnost, zmanjšan apetit in dovzetnost za okužbe. Absorpcijo bakra pospešuje vitamin C. V primeru prehlada in nekaterih drugih obolenj telo porabi zaloge vitamina C, s tem pa bistveno upade tudi absorpcija bakra.

Simptomi presežka

V večjih odmerkih je baker strupen. Če je v telesu bakra preveč, ta oksidira in povzroča pospešeno nastajanje prostih radikalov. Akutno zastrupitev z bakrom se odraža s slabostjo, bruhanjem in drisko. Pri zelo visokih odmerkih se pojavijo poškodbe ledvic in ščitnice.
Wilsonova bolezen, ki prizadene približno enega izmed 30.000 ljudi, povzroča nabiranje bakra v možganih in jetrih, zaradi česar oseba z Wilsonovo boleznijo ne sme jemati prehranskih dopolnil z dodatkom bakra.

Najboljši viri

Najboljše vire bakra predstavljajo jetra, morski sadeži, polnozrnata živila, zelenjava, ostrige, sončnična semena, arašidi, suhe slive, stročnice, kakav, poper, kvas.