Cink

Naloge v telesu

Cink je soudeležen pri več kot 200 encimskih reakcijah – od redoks reakcij, dihanja, celične delitve pa vse do presnove ogljikovih hidratov, beljakovin in nukleinskih kislin. V povezavi s plodnostjo zagotavlja nastajanje spermijev. V času otroštva in pubertete je nujen za pravilno rast in razvoj telesa, še posebej spolnih organov. Nepogrešljiv je tudi za zdravje imunskega sistema, saj podpira normalen imunskih odziv. V primeru poškodb skrbi za hitrejše celjenje ran in opeklin na koži in obnovo kožnih celic. Poleg tega je cink sestavni del inzulina in kot tak nepogrešljiv za regulacijo krvnega sladkorja.

Priporočen dnevni odmerek

Priporočen dnevni odmerek znaša od 12 do 25 mg cinka na dan. Zadostna količina cinka krepi imunski sistem ter preprečuje rakava obolenja, srčne bolezni in različna bolezenska psihična stanja, kakršna je depresija.

Simptomi pomanjkanja

Pomanjkanju cinka so izpostavljeni alkoholiki, vegetarijanci, ljudje s poškodovanimi jetri in cistično fibrozo, ljudje z obsežnimi opeklinami, starejši ljudje in tisti, ki se nepravilno prehranjujejo (vključno s tistimi, ki trpijo zaradi prehranskih motenj, kakršna je anoreksija. Pomanjkanje cinka se pogosto pojavlja sočasno s pomanjkanjem mangana. Simptomi pomanjkanja vključujejo slaboten imunski odziv, izpadanje las, počasno celjenje ran, motnje rasti, zmanjšanje spolnih žlez, kožni izpuščaji, driska, pomanjkanje apetita in nočna slepota.

Simptomi presežka

Zastrupitev s cinkom je redka. Do nje običajno pride zaradi kontaminacije hrane. Preveliki odmerki cinka (več kot 50 mg dnevno) se pojavijo prebavne težave, bolečine v trebuhu, potenje, hitrejše dihanje, slabost in bruhanje. Dolgotrajnejše predoziranje cinka vodi v slabokrvnost zaradi pomanjkanja bakra, nižje odpornosti zaradi zmanjšanja števila belih krvnih celic ter znižanja vrednosti koristnega holesterola v krvi.

Najboljši viri

Največ cinka se nahaja v ostrigah. Najdemo pa ga tudi v mesu, ribah, morskih sadežih, zelenjavi (še posebej stročnicah), žitaricah, oreščkih, kalčkih in rumenjaku. Cink iz živalskih virov se lažje in bolje absorbira kakor cink iz rastlinskih virov, ki vsebujejo fitate.