Jod

Naloge v telesu

Jod se nahaja predvsem v ščitnici, saj je nujno potreben za nastajanje ščitničnih hormonov T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin). Igra tudi pomembno vlogo pri delovanju membran naših celic, živčnega sistema in pri ohranjanju zdrave kože. Uravnava kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, sprošča energijo pri presnovi, skrbi za pravilen razvoj kosti in živčevja ter se ponaša z antibakterijskimi, antirakavimi, antivirusnimi in antimukusnimi lastnostmi.
V telesu se nahaja relativno majhna zaloga joda (10 – 15 mg), vendar pa pride v primeru pomanjkanja do zelo izrazitih simptomov. Prav zaradi tega se v Sloveniji od leta 1953 jodira kuhinjska sol, jod pa se nahaja tudi v drugih predelanih živilih. Tam so uporabljeni predvsem izvlečki alg v različnih oblikah (agar agar, alginat, karagenan…), ki jih dodajajo desertom, mlečnim izdelkom, kremam in celo mesninam. Ker se jodovi derivati čedalje pogosteje uporabljajo tudi v kmetijstvu, se s tem povečuje njegova koncentracija v izdelkih živalskega izvora, kakršna so jajca in mleko.

Priporočen dnevni odmerek

Priporočen vnos joda za odraslega človeka je 150 µg na dan. Nekoliko več joda potrebujejo nosečnice in doječe matere. Zadostna količina joda namreč zmanjšuje verjetnost spontanega splava, prezgodnjega poroda, nepravilnosti v razvoju ali mentalne zaostalosti otroka. Jod se najbolje absorbira iz kuhinjske soli, iz drugih virov pa uspe telo izkoristiti le največ 20%.

Simptomi pomanjkanja

Tipični simptomi pomanjkanja joda so hladne roke in noge, mišični krči, bolečina, , počasen metabolizem, občutljivost na mraz, izčrpanost, povišana telesna teža, slab spomin in glavoboli. Daljše pomanjkanje joda privede do nastanka golše, lahko se pojavi tudi hipotiroza, neplodnost, rak (jajčniki, dojke) in upad intelektualnih sposobnosti.

Simptomi presežka

Pretirano uživanje joda (več kot 600 µg na dan) povzroča povečano ali zmanjšano delovanje ščitnice. Pri zelo velikih odmerkih je možna tudi zastrupitev. Simptomi presežka vključujejo visok srčni utrip, nervozo, prekomerno potenje in slabo počutje.

Najboljši viri

Največ joda najdemo v algah, morskih sadežih, ribah (npr. divji losos), jodiranih soleh, ananasu, beluših, artičoki in jajcih. Vsebnost joda se s toplotno obdelavo zmanjšuje, zato je priporočljivo, da jed solimo proti koncu kuhanja. Določena živila (koruza, brstični ohrovt, repa, arašidi, bambus, zelje, cvetača…) zmanjšujejo absorpcijo joda.