Molibden

Naloge v telesu

Molibden je udeležen pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, delitvi celic in stabilizaciji mineralov (preprečevanje kariesa na zobeh). Telesu pomaga izrabiti zaloge železa in na ta način preprečuje slabokrvnost.
V telesu se nahaja okoli 5 – 10 mg molibdena, zato ga uvrščamo med esencialne elemente v sledeh. Največ se ga nahaja v jetrih in ledvicah. Je sestavni del predvsem tistih encimov, ki v telesu vodijo procese razstrupljanja in razkisanja. Eden takšnih je encim ksantinoksidaza, ki pospešuje izločanje sečne kisline, molibden pa pri tem poskrbi, da ne pride do protina oz. putike (nabiranje sečnih kristalov v sklepih). Ker smo v sodobnem svetu čedalje bolj obdani s strupi iz okolja, je zadostna količina molibdena izrednega pomena za ohranjanje zdravja.

Priporočen dnevni odmerek

Priporočen dnevni odmerek znaša med 50 in 300 µg na dan. Običajno s prehrano zaužijemo več molibdena, kot ga potrebujemo, zato dodajanje molibdenovih spojin v večini primerov ni smiselno.

Simptomi pomanjkanja

Do pomanjkanja molibdena pride zaradi uživanja močno predelanih živil, ki vsebujejo veliko belega sladkorja in nasičenih maščob. Neposredni simptomi pomanjkanja molibdena niso znani, znanstveniki pa sklepajo, da pomanjkanje molibdena oteži presnovo žveplo vsebujočih aminokislin, kakršna sta cistein in metionin.

Simptomi presežka

Zastrupitve z molibdenom so redke. Nevarne je predvsem, če se ga dodaja intravenozno. V tem primeru lahko povzroči diarejo, komo ali celo smrt zaradi srčnega infarkta.

Najboljši viri

Najboljše vire molibdena predstavljajo polnozrnati izdelki, pivski kvas, grah, jajca, sončnična semena, leča, kumare, jetra, zelenjava (še posebej stročnice in temno zelena listnata zelenjava) in perutnina. Molibden je zelo občutljiv element, saj se ga pri kuhanju, pečenju, konzerviranju in celo mletju izgubi tudi do 40%. Vsebnost molibdena v živilih je odvisna od njegove prisotnosti v zemlji in vodi.