Silicij

Naloge v telesu

Silicij je pogost mineral v zemeljski skorji in živih bitjih. Za človeško telo opravlja različne varovalne in strukturne funkcije. Nepogrešljiv je za zgradbo vezivnih tkiv in notranjih organov ter biosintezo nekaterih molekul, kot so kolagen, elastin in hialuronska kislina, ki skrbijo za elastičnost, napetost in vlažnost kože. S svojim učinkovanjem omogoča zdravje hrustanca, kosti, kože, sklepov, vezi, las, nohtov in imunskega sistema. Zavira napredovanje kroničnih vnetnih bolezni, kakršne so dermatitis, luskavic in revmatoidni artritis. Preprečuje aterosklerozo, sladkorno bolezen, alopecijo (izpadanje las) in osteoporozo, saj poveča vsrkanje kalcija. V primeru poškodb pospešuje zdravljenje ran, zlomov in zvinom in s tem omogoča hitrejše okrevanje. Zaradi svojega delovanja je še posebej pomemben za starejše in športnike. Ljudje srednjih let bodo cenili njegov vpliv na kožo in lase, saj preprečuje staranje in vrača lesk.

Priporočen dnevni odmerek

Telo silicija ne more proizvajati samo, zato ga je v telo potrebno vnesti s hrano. Priporočen dnevni odmerek ni določen. V primeru osteoporoze se uživajo odmerki do 40 mg na dan.

Simptomi pomanjkanja

Pomanjkanje silicija se odražajo predvsem na vezivnih tkivih. Kosti se slabše razvijajo, nohti so krhki, pojavijo se gube na koži, celjenje ran je počasno, lasje izpadajo in izgubijo sijaj. Močno se poveča verjetnost za nastanek ateroskleroze, osteoporoze in kardiovaskularnih obolenj. Drugi simptomi pomanjkanja so izguba apetita, nihanje razpoloženja, utrujenost, nespečnost, celulit, akne, prhljaj, šibak imunski sistem, povišan holesterol ter bolečine v mišicah in sklepih.

Simptomi presežka

V kolikor predoziranje traja dlje časa, lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov, kratkotrajnejši povišani odmerki pa načeloma nimajo stranskih učinkov.

Najboljši viri

Živila z največ silicija so koprive, bambus, buče, čebula, kumare, zelje, šita, ribe, arašidi, jabolka, korenje, mandlji, pomaranče, soja, grah, rjavi riž, njivski preslici in oves.