Vanadij

Naloge v telesu

Vanadij je element v sledeh. V telesu sodeluje pri celičnih redoks reakcijah (reakcijah redukcije in oksidacije, pri katerih poteka prehod elektronov z ene snovi na drugo) v ščitnici, spolnih žlezah, ledvicah in jetrih. Skrbi za regulacijo maščob (lipidov), pri čemer varuje nenasičene maščobne kisline. Izboljšuje delovanje inzulina ter deluje kot antidiabetik. Nepogrešljiv je za zdravje kosti. Uporablja se tudi za zdravljenje psihoz, bipolarnih motenj in motenj razpoloženja.
Čeprav o fiziološkem delovanju vanadija ni veliko poznanega, pa ga telo vseskozi porablja, zaradi česar se sklepa, da spada med esencialne hranilne snovi.

Priporočen dnevni odmerek

Priporočen dnevni odmerek in točno določen. Najpogosteje se omenja vrednost 100 ng na kilogram telesne teže.

Simptomi pomanjkanja

Pomanjkanje vanadija povzroča nepravilnosti pri rasti kosti ter dvig holesterola in sladkorja v krvi. Poveča se možnost nastanka arterioskleroze, obolenj ožilja ali celo odpoved ledvic.

Simptomi presežka

Do presežka vanadija lahko pride zaradi umetnega dodajanja tega minerala. Simptomi predoziranja so driske, trebušni krči, slabost in napihnjenost. Pri daljšem predoziranju se lahko pojavi zelenkasta obarvanost jezika, utrujenost in nevrološke okvare. Zastrupitev se nevtralizira z vitaminom C, presežni vanadij pa se izloča z blatom. Posebna previdnost je potrebna v času nosečnosti.

Najboljši viri

Najboljše vire vanadija predstavljajo nenasičene maščobne kisline (rastlinska olja), črni poper, gobe, špinača, kosmiči, žitarice (ajda, oves, riž), meso, mlečni izdelki, jajca, korenje, sončnična semena, vino, pivo, zelje in redkvice. Delež vanadija v sadju in zelenjavi je odvisen od prisotnosti vanadija v tleh, kjer te rastline rastejo.