Aluminij
Značilnosti
Aluminij prištevamo med t.i. lahke kovine. Je belkasto-sive barve in sodi med najpogostejše kovine na Zemlji. Je tretji najpogostejši element v zemeljski skorji, takoj za silicijem in kisikom. Je zelo reaktiven element, zato ga v naravi nikoli ne najdemo v nevezani obliki. Aluminij največkrat najdemo vezan na kisik, silicij in fluor, pri čemer se tvorijo minerali in kamnine. Dandanes ga najdemo v majhnih količinah tako v vodi, zraku kot tudi prehranski verigi, k čemur nekoliko pripomore naravna erozija, v največji meri pa človek z industrijskimi dejavnostmi. Še posebej velika količina aluminija se nahaja v okolici rudnikov aluminija in v bližini industrijskih obratov, ki predelujejo aluminij. Aluminij se akumulira v rastlinah (še posebej praprotih, mahovih, čajih in tropskih grmih) ter živalih. Za vodne živali je izredno strupen. Večina živali umre, preden se v njih nabere količina aluminija, ki bi utegnila škoditi človeku, ki žival poje. Zastrupitev preko bioakumulacije je torej malo verjetna.
Kako pride v telo
Aluminij se uporablja za izdelavo loncev, pločevink, dezodorantov, ličil, krem, krem za sončenje, cepiv, zdravil, aluminijaste folije, za čiščenje pitne vode itd.. Iz embalaže aluminij najbolj prehaja v slana (paradižnikova mezga, slani prigrizki) in kisla živila (jedi s kislimi sadeži, napitki, ki vsebujejo fosforno ali druge kisline, na primer kola napitki). Največji del aluminija zaide v telo s prehrano. Aluminij se namreč nahaja v pecilnih praških, pecivu, sladoledu, gaziranih pijačah, pivu, vinu, sokovih, sojinem mleku, konzervah, jedilni glini, topljenemu siru, beli moki, kakavu in v soli. Vedno več aluminija je najti tudi v tleh in vodi, kot posledica kemičnih sledi letal (chemtrailov).
Posledice izpostavljenosti
Delavci, ki so izpostavljeni aluminijevemu prahu, pogosto razvijejo obolenja dihal in poškodbe živčnega sistema. Prav tako se pojavijo različna psihološka obolenja, kot so depresija, utrujenost, daljši odzivni čas ter motnje koncentracije in koordinacije. Ljudem, ki imajo težave z ledvicami, se aluminij nalaga v večjih količinah, saj ga ledvice ne morejo normalno izločiti. Pri otrocih, ki so izpostavljeni zdravilom z aluminijem, se pojavijo okvare na skeletnem sistemu. Aluminij v dezodorantih lahko povzroči lokalni dermatitis, problematičen pa je tudi zato, ker večji delež preide v kri. Več raziskav tudi nakazuje, da izpostavljenost aluminiju poveča možnost za nastanek raka na pljučih, mehurju in bezgavkah.
