Arzen

Značilnosti

Arzen je brez vonja in okusa, pa vendar gre za eno najbolj strupenih substanc na Zemlji. Čisti, elementarni arzen se v naravi pojavlja zelo redko. Njegova strupenost je odvisna predvsem od tega, s katero snovjo tvori spojino. V srednjem veku in renesansi se je uporabljal kot morilsko orožje. V antiki so arzenove spojine dodajali šminkam in sredstvom za odstranjevanje dlak. Uporabljal se je tudi kot zdravilo za najrazličnejše bolezni – od prhljaja do sifilisa. Razredčen se uporablja v homeopatskih zdravilih še danes. Kljub temu, da je strupen, pa so raziskave pokazale, da je soudeležen pri tvorbi pomembnih encimov. Arzen se v Evropi ne sme uporabljati kot pesticid, ponekod drugod po svetu pa je še v uporabi v kmetijstvu, živinoreji ter lesni industriji (v premazih in barvah za les). Čedalje pogosteje se uporablja za sestavne dele v računalniški industriji.

Kako pride v telo

Živila, v katerih se nahaja največ arzena, so kokošja jajca, voda (še posebej v južni Ameriki in Aziji), ribe, morske alge, ostrige in drugi morski sadeži. V morskih organizmih na srečo najdemo nestrupeni arzen (organsko vezan). Anorganski arzen, kot na primer v mineralnih vrelcih in posledično v pitni vodi, pa velja za strupenega.

Posledice izpostavljenosti

Zaradi močne strupenosti arzen povzroča celo vrsto težav na različnih telesnih sistemih.
Želodec in črevesje: driska, krči, močne bolečine
Srčno-žilni sistem: motnje srčnega ritma, visok krvni tlak, poškodbe kapilar
Živčni sistem: glavoboli, zmedenost, halucinacije, epileptični napadi, koma
Dihalne poti: draženje nosu, sapnika in bronhijev, poškodbe nosnega pretina
Krvna slika: uničenje rdečih krvničk, anemija, levkopenija (znižanje števila belih krvničk)
Oči: draženje veznice, poškodbe vidnega živca
Rak: rak na koži, jetrih, pljučih in mehurju
Presnova: sladkorna bolezen
Jetra: poškodbe jeter
Koža: luščenje kože na dlaneh in stopalih
Nohti: bele lise na nohtih
Plodnost: poškodbe ploda in dednega materiala