Kadmij

Značilnosti

Kadmij je element, ki se v naravi največkrat pojavlja kot zlitina z drugimi elementi – kisikom, klorom ali žveplom. Njegovo prisotnost v vodi je težko oz. nemogoče opaziti, saj nima vonja ali okusa. Kadmij nastaja kot stranski produkt pri izdelavi cinka, svinca, bakra in drugih kovin. Uporablja se v številnih industrijah in potrošnih izdelkih. Znanstveniki ocenjujejo, da v naravi letno pristane okoli 25.000 – 30.000 ton kadmija, od tega okoli 4.000 – 13.000 ton zaradi človeške dejavnosti. Sprošča se tudi ob vulkanskih izbruhih in požarih v naravi.

Kako pride v telo

V telo zaide kadmij na različne načine. Vnos v telo se lahko zgodi zaradi kajenja ali uživanja živil, ki so onesnažena s kadmijem (s fosfati škropljena zelenjava, ledvice živali, sipe, lignji, hobotnice, raki, krompir, korenje, redkvica…). Verjetnost kontaminacije s kadmijem povečuje morebitna bližina sežigalnice odpadkov ali industrijskih obratov, kjer se sežiga premog.

Posledice izpostavljenosti

Škodljivost kadmija je odvisna od več dejavnikov – količine kadmija, kemijske oblike kadmija in načina vnosa v telo. Najbolj strupen je kadmij, ki zaide v telo prek dihal. Sledi kadmij, ki ga zaužijemo, najmanj škodljiv pa je kadmij, ki zaide v telo preko kože. Vseeno pa tudi slednji povzroča težave z imunskim sistemom. Ker se kadmij nahaja v cigaretnem dimu, so poleg kadilcev ogroženi tudi pasivni kadilci (npr. otroci, ki vdihavajo dim). Kar 40 – 50% vdihanega kadmija pristane v krvnem obtoku. Simptomi zastrupitve s kadmijem so kašljanje, glavoboli, zmedenost, vročina, bolečine in suhost nosa ter žrela. Pri oralnem zaužitju je stopnja absorpcije manjša (2 – 8%), vendar le v primeru, da črevesna sluznica ni poškodovana. Razpolovna doba kadmija je zelo dolga in traja tudi do 10 let, zato kadmij prištevamo med strupe, ki se akumulirajo v telesu. Simptomi dolgotrajne izpostavljenosti kadmiju so: hude poškodbe ledvic in kosti, anemija zaradi pomanjkanja železa in poškodbe črevesja ter jeter. Pri tem so najbolj pogoste poškodbe kosti, ki privedejo do hude osteoporoze in povečane možnosti za nastanek zlomov. Pomanjkanje vitamina D in anemičnost povečujeta količino absorbiranega kadmija. Med razvojem skeleta v času nosečnosti, otroštva in pubertete se lahko kadmij vgradi v kosti. Ameriško združenje IARC uvršča kadmij med karcinogene prve stopnje, kar pomeni, da lahko (ob sočasnem delovanju še nekaterih drugih dejavnikov) spodbudijo nastanek in rast rakavih celic.