Nikelj

Značilnosti

Čisti nikelj je trda, srebrnobela kovina, ki jo pogosto najdemo v zlitini z drugimi kovinami (baker, železo, krom, cink). Uporablja se za izdelavo kovancev, nakita, gumbov, zadrg, škarij, zaponk za pas, kuhinjskih pripomočkov, zapestnih ur in grelcev. Uporaben je tudi za glazure, baterije in katalizatorje. Zelo velik del proizvedenega niklja se uporablja za izdelavo nerjavečega jekla. Nikelj se pogosto veže tudi na druge elemente, ki niso kovine – klor, žveplo in kisik. Te spojine so pogosto vodotopne in posedujejo tipično zeleno barvo. Nikelj in nikljeve spojine nimajo vonja ali okusa.
V naravi se nikelj nahaja v zemeljski skorji, soleh, vulkanski lavi in meteoritih. Tekoče jedro Zemlje sestoji iz 6% niklja. V okolje zaide zaradi rudarjenja, industrije in sežigalnic.

Kako pride v telo

Nikelj zaide v telo z vdihovanjem, vodo, kajenjem ali preko kože (nošenje nakita). Absorpcija v telo je možna tudi preko rokovanja s kovanci, čemur so še posebej izpostavljeni prodajalci in prodajalke na blagajni. V primeru, da imajo potne roke in posledično nižji pH kože, se absorpcija še poveča. Enako velja za absorpcijo niklja v nakitu. Alergija na nikelj je pogosta, velikokrat pa se razvije že pri mlajših deklicah, ki pričnejo zgodaj nositi uhane.
Tudi bolniki z nadomestnim kolkom so bolj izpostavljeni kontaminaciji z nikljem, saj se ta počasi izloča iz umetnega nadomestnega sklepa.
Morebitna povišana vrednost niklja v krvi se prenese tudi na otroka v maternici ali preko materinega mleka na že rojenega otroka. Pri tem je pomembno, da so majhni delci niklja vodotopni in zlahka prehajajo v kri. Ker se nikelj nahaja tudi v prahu, so mu še posebej izpostavljeni otroci, ki pogosto segajo z umazanimi rokami v usta.
V telo zanesemo nikelj tudi z določenimi živili, kot so čokolada, čaj, soja in oreščki. Na srečo se iz prehrane absorbira le malo niklja (1%), na žalost pa se ga veliko več preko vdihavanja (kar 20 – 35%).

Posledice izpostavljenosti

Daleč najpogostejši škodljivi učinek niklja je alergija, ki sproži kontaktni dermatitis. Za njo trpi okoli 10 – 20% ljudi. Alergija na nikelj je lahko tudi pridobljena, v kolikor je koža izpostavljena stalnemu drgnjenju ob predmete iz niklja. Kot se razvije preobčutljivost, se simptomi alergije pojavijo že ob zelo majhnih količinah niklja. Delavci, ki so izpostavljeni vdihavanju niklja, pogosto razvijejo astmo.
Drugi simptomi prevelike izpostavljenosti niklju vključujejo: bronhitis, raka na pljučih, zmanjšano regeneracijo celic in poškodbe dednega materiala.