Talij

Značilnosti

Talij je zelo strupena težka kovina, ki se v periodnem sistemu nahaja med živim srebrom in svincem. Izredno strupene so tudi njegove spojine, še posebej za vodne organizme. Odkrit je bil leta 1861. Je mehka kovina modre barve, ki jo je mogoče rezati z nožem. Nima okusa ali vonja ter je dobro topen, kar povečuje možnost zastrupitve. Samo en gram talija lahko povzroči smrt. Prisotnost talija ali talijevih spojin indicira zelen plamen, od koder izvira tudi njegovo ime (gr. thallos = zelena vejica, poganjek). Uporablja se v insekticidih in strupu za podgane, vendar je v zahodnih državah njegova raba v te namene strogo nadzorovana. Talij se sicer uporablja tudi za medicinske pripomočke, fotocelice, elektronske komponente, optične leče, imitacije nakita, termometre za nizke temperature in zeleno obarvane ognjemete. V preteklosti se je uporabljal za zdravljenje protina, griže, tuberkuloze in krvnih bolezni.

Kako pride v telo

Če talij zaide v prehransko verigo, se kopiči v organizmih in tako povzroča trajno zastrupljanje. Majhni odmerki talija se uporabljajo v medicini za odkrivanje srčnih bolezni, pri čemer se predpostavlja, da morebitno odkritje napak na srcu pretehta vnos manjše količine talija v krvni obtok.

Posledice izpostavljenosti

Ker je talij ena izmed najbolj toksičnih substanc, so posledice zastrupitve s talijem zelo hude. Že manjši odmerki povzročijo izgubo las, bruhanje in drisko. Prvi simptomi zastrupitve s talijem spominjajo na gripo, zato jih je težko prepoznati. Večji odmerki pomenijo hujše posledice. Pri srednje velikih odmerkih se pojavijo poškodbe jeter, ledvic, živčevja, kardiovaskularnega sistema in prebavnih organov (glavoboli, bolečine v mišicah, krči, delirij, demenca). Večji ali dolgotrajnejši odmerki povzročajo izgubo sluha in vida, paralizo, psihične motnje in smrt.