Torij

Značilnosti

Torij je radioaktivna kovina srebrno-bele barve. V zemeljski skorji se nahaja 1,3 milijarde ton torija – približno toliko kot svinca in trikrat več kot urana. Torij se uporablja za TIG varjenje (varjenje z netaljivo volframovo elektrodo), aparate v optiki in znanosti, raziskujejo pa tudi možnost zamenjave urana s torijem v nuklearnih elektrarnah. Torij lahko tvori zlitine z drugimi kovinami in minerali: magnezijem, kromov in uranom. Je brez okusa in vonja. Zaenkrat ni znano, da bi v telesu opravljal kakršnokoli funkcijo. Določeni predeli sveta imajo naravno povečano prisotnost torija v okolju. Sem sodijo določeni predeli Indije in Brazilije.

Kako pride v telo

Zelo majhne količine torija se nahajajo povsod na Zemlji. V človeškem telesu se nahaja okoli 40 mikrogramov torija, dnevno pa zaužijemo okoli 3 mikrograme. Največji delež zanesemo v telo z vdihavanjem prahu, deloma pa tudi s hrano in pijačo.
Kemična strupenost torija je relativno nizka, saj je slabo topen v vodi. Slaba topnost pomeni tudi počasnejše izločanje iz ledvic ter preko blata. Bolj strupen je v kombinaciji z nekaterimi snovmi, kot so citrati, ki povečajo topnost torija in s tem njegovo absorpcijo v telo. V kolikor torij vnesemo v telo, se bodo tri četrtine akumulirale v skeletu. Absorpcija skozi kožo je možna, vendar ne najbolj verjetna.

Posledice izpostavljenosti

Posledice stika s torijem se lahko pokažejo šele 30 let po kontaktu. Ljudje, ki delajo s torijem, so bolj izpostavljeni dermatitisu.
Blažja zastrupitev s torijem: slabost, bruhanje, krči, driska.
Srednje močna zastrupitev s torijem: nekrotični gastroenteritis, ki vodi v dehidracijo in smrt v nekaj dneh
Resna zastrupitev s torijem: nevrološke in kardiovaskularne težave (zmedenost, omrtvičenost, neusklajenost mišičnih gibov, koma, kap, odpoved kardiovaskularnega sistema, infekcije, depresija kostnega mozga in znižanje števila belih krvničk – levkopenija).